Italijanska nacionalna agencija za statistiko ISTAT je dejala, da so nedavne študije prebivalstva države pokazale zelo žalostne številke: danes približno dva milijona (23,9 odstotka) mladih ne dela ali študira.
Ti podatki veljajo za mlade, stare od 15 do 29 let. Čudno se zdi, da sociologi trdijo, da se je kazalnik v primerjavi s preteklim letom bistveno izboljšal, ko je bil 44,1 odstotka - 3,6 točke več od evropskega povprečja.
Statistična agencija je v svojem poročilu omenila tudi, da je leta 2009 več kot 58 odstotkov mladih, starih od 18 do 34 let, živelo pod isto streho s starši.
Za primerjavo: leta 1983 je ta kazalnik znašal 49 odstotkov, leta 2000 pa 60,2 odstotka. Približno 30 odstotkov sodobnih moških, starih 30-34 let, si tudi raje deli zavetje s svojimi mami in očmi, in to je trikrat več kot leta 1983. Omeniti velja, da se ta trend najbolj kaže na jugu države.
Tudi vedenje šolarjev pušča veliko želenega: sociološki strokovnjaki ocenjujejo, da je 7,7 odstotka učencev v letih 2008–2009 zaradi slabe študijske uspešnosti ostalo v drugem šolskem letu.
Študij na univerzah z mladimi prav tako še zdaleč ni idealen: 12,2 odstotka prvošolcev ni moglo iti v drugo leto, 3,4 odstotka pa jih je do konca leta povsem opustilo. Poročilo ISTAT navaja, da do danes mladi Italijani ne dajejo prednosti natančnim znanostim. Po mnenju sociologov in psihologov je ta izbira morda posledica težkih razmer v državi na svetovnem prizorišču po krizni krizi.
Študija nacionalne statistične agencije je vplivala tudi na BDP na prebivalca. Ocenjena je bila na podlagi tržnih cen, leta 2013 pa je znašala 22.807 evrov na leto, kar je 2,8 odstotka manj kot prejšnji podatki. Tudi lani se je italijanska produktivnost dela zmanjšala za 1,2 odstotka v primerjavi z letom 2012. V zadnjih desetih letih se je izvoz močno zmanjšal (4 odstotki v letu 2003 in 20,7 odstotka v letu 2012). V letu 2011 je izgubila več kot polovica kmetij, ne da bi pričakovali dobiček.
Najtežje je italijanskim družinam štirih ljudi, vsaka tretja celica italijanske družbe se ne more spoprijeti z nepredvidenimi stroški, poroča ISTAT.
Državna agencija za statistiko je objavila poročilo "Mi smo Italija": Sto dejstev za razumevanje države, v kateri živimo "(" Noi Italia ", 100 statistiche per capire il Paese in cui viviamo").
Dokument vsebuje različne podatke, ki se nanašajo na različne panoge in življenjske sfere. Torej, v poročilu so podatki, ki so povezani s trenutnim stanjem gospodarstva, kulture, tehnologije in infrastrukture. Na srečo ni vse tako pesimistično v sončni državi: na primer, konkurenčnost Italije je v zadnjih letih rasla, kar je dober znak.
