Nedavna študija, ki so jo opravili predstavniki EU, je pokazala, da tujci v Italiji lažje najdejo delo kot sami državljani.
Sociologi Statistične agencije EU (epp.eurostat.ec.europa.eu) so ugotovili, da je večina tistih, ki zaprosijo za delo v Italiji, predstavniki drugih evropskih držav, medtem ko so prebivalci države v tem pogledu manj aktivni in manj uspešni. Trenutno je v državi vina in sonca zaposlenih 61,9 odstotka delovno sposobnih državljanov.
Medtem imajo Evropejci več sreče pri iskanju dela v Italiji kot predstavniki drugih držav. Na primer, stopnja zaposlenosti med državljani držav EU med 20. in 64. letom je bila leta 2013 65,8 odstotka, kar je 4,3 odstotka več kot med drugimi priseljenci. Takšni podatki so v nasprotju s standardom EU, po katerem večina iskalcev zaposlitve ni iz drugih držav.
Kar zadeva druge države, ki so del EU, velja omeniti, da je tu zaposlenih 68,9 odstotka državljanov držav članic in 61,9 odstotka priseljencev. Ta trend opažamo le v Italiji, na Češkem, v Litvi in na Cipru.
Na splošno so možnosti Evropejcev, da v svoji domovini najdejo dobičkonosno in prestižno službo, veliko večje kot pri obiskovalcih iz drugih delov sveta. In statistika, ki jo je razkril Eurostat, to potrjuje: 70,9 odstotka državljanov EU dela v sosednjih državah, medtem ko je število delovnih priseljencev iz držav, ki niso članice EU, 56,1 odstotka.
Če govorimo o zadnjih študijah, ki kažejo, da imajo tujci večjo srečo pri iskanju dela v Italiji kot lastniki države same, potem je treba upoštevati dejavnike, ki bi lahko bistveno vplivali na rezultate anket. Nekatere podrobnosti, značilne za državo, kjer je bila raziskava izvedena, je mogoče pripisati takšnim trenutkom. V primeru Italije je to težava za zaposlene, ki zaradi številnih razlogov ne delajo po pogodbi, pa tudi problem pridobitve državljanstva otrok priseljencev.
Prejšnji teden so objavili rezultate druge študije, ki je pokazala, da bodo roboti v naslednjih dvajsetih letih lahko zamenjali približno polovico zaposlenih v Italiji. Najnovejša tehnologija vam omogoča, da ustvarite robote, ki bi lahko opravljali delo predstavnikov različnih specialnosti in profilov. Tako je bruseljsko podjetje Bruegel www.bruegel.org razkrilo, da se lahko v naslednjih dvajsetih letih 56,18 odstotka dela v Italiji avtomatizira. Na seznam držav, kjer obstaja podobna grožnja zaposlovanju, so bile poleg Italije še Romunija (61,93 odstotka), Poljska, Bolgarija in Grčija (v povprečju približno 56 odstotkov v vsaki).
Vendar analitiki do danes težko določijo stopnjo škode, ki jo bodo države storile v primeru avtomatizacije številnih podjetij. Strokovnjaki navajajo dejstvo, da se z razvojem informacijske tehnologije pojavljajo nova delovna mesta in celo poklici.
"Tehnološki napredek bo verjetno bistveno spremenil trg dela, kar bo sprožilo številne premike kadrov in pogosto prekvalifikacijo zaposlenih," je dejal strokovnjak za Bruegel Jeremy Bowles. "Za zmanjšanje tveganj moramo nemoteno prilagoditi izobraževalni sistem."
Podobna študija, ki je bila objavljena septembra septembra in je navedla, da so ZDA v največji nevarnosti zaradi informatizacije podjetij, povzročila paniko ne le v ZDA, temveč tudi v številnih drugih državah. Raziskovalci so modelirali vse scenarije in pri tem upoštevali tri točke, na katerih bi roboti lahko nadomestili sedanje zaposlene: kreativnost, komunikacija s sodelavci in večopravilnost.
Tako so sociologi ugotovili, da bo kariera telemarketarjev, pisarniških delavcev in strokovnjakov za posojila v največji nevarnosti. Najbolj zanesljivi poklici so bili: zdravnik in socialni delavec. Po izvedbi te študije v ZDA so se strokovnjaki iz Bruegela odločili, da bodo na enak način simulirali prihodnost evropskih držav. Na splošno so bili delavci v severni Evropi bolj zaščiteni kot državljani južnih držav.
