Predsednik gibanja Slow Food (primer "Slow Food") je govoril 27. novembra na Mednarodnem forumu o prehranskih izdelkih in načelih prehrane (Forum Internazionale su Alimentazione e Nutrizione) Ključna ideja njegovega govora je bila izjava: meščani bi morali prenehati biti potrošniki, ampak postati koproducenti.
"Ne glede na nered v naši državi, bi morala zasebna podjetja razviti posebne programe ukrepov proti lakoti in odpadkom." 
O tem je govoril Carlo Petrini, predsednik Slow Food, ki se sklicuje na Milanski protokol (Protocollo di Milano), ki ga je Barilla Center za hrano in prehrano predstavil na petem mednarodnem forumu o hrani in prehrani. Petrini je v svoji predstavitvi z naslovom Leto prehranjevanja in pravilnega prehranjevanja opisal nekatere glavne ideje tega projekta.
Milanski protokol je sporazum o načelih prehrane na svetovni ravni, ki naj bi ga podpisale vse države med razstavo Expo 2015 v Milanu. Predstavlja tri najpomembnejše naloge: do leta 2020 zmanjšati količino zapravljene hrane za 50%; izvajanje agrarne reforme in boj proti finančnim špekulacijam z omejitvijo uporabe biogoriv; boj proti debelosti. "Kjotski protokol ni imel nobenih posledic. To kaže, da mednarodna vlada ni sposobna upravljati sprememb," je komentiral Petrini.
Po besedah ustanovitelja Slow Food poskušanje sprememb "od zgoraj" ni smiselno: "En sam protokol ne more biti dovolj. Edini ustvarjalci sprememb v prehranskem sistemu so široki sloji prebivalcev planeta, ki bodo vsak dan uporabljali nova vedenja in prehranske vzorce in jih s tem aktivno izvajali ideja v življenju. Kot je povedal Albert Camus, ima vsakdo možnost, da spremeni spremembe, ki so neverjetne le, če ne začne pri sebi. "
Petrini je kritiziral svetovni prehrambeni sistem, ki temelji na podhranjenosti in okolju. In če pogledate še dlje, potem po njegovem mnenju potrebuje tudi reformo ekonomski model, ki podpira takšen prehrambeni sistem. "Zakon o prosti trgovini je katastrofa. Mehika, rojstna kraj koruze, iz ZDA uvaža gensko spremenjeno koruzo, ker je cenejša. Mehiški kmetje pa stradajo," je pojasnil predsednik organizacije Slow Food. Potreba po nenehnem povečevanju proizvodnje hrane sproža tudi dvom: "Ni nam treba pridelati več hrane, ker je težava v njeni dostopnosti in revščini. Proizvodnja hrane se je letos povečala za 7%, število umrlih zaradi stradanja pa se ni zmanjšalo. A povečalo se je število debelih. "
Toda največja krivda sodobnega prehrambnega trga je uničenje majhnih lokalnih gospodinjstev. "Pier Paolo Pasolini (italijanski filmski režiser, pesnik in pisatelj proze) je dejal, da bo na dan, ko kmetje in obrtniki v Italiji izginejo, njena zgodba izginila. Obstoječi sistem uničuje mala kmetijska podjetja v družinski lasti. Breske puščamo, da že dve leti gnijejo v drevesih. ker je njihovo zbiranje dražje kot zapuščanje. "
Zato je najprej treba spremeniti sam model vedenja, zlasti na kulturni ravni: "Hrana ne more biti blago. Hrana je naše življenje, naše bistvo. Sakralna je in ne smemo je spuščati v osnovno blago. Državljani bi morali spet postati kmetje in prenehajte zapravljati hrano, vendar začnite obdelovati svoje zemljišča in ne kupujte izdelkov tujega izvora. Nehali bi biti pasivni potrošniki, ampak postati koproducenti in se popolnoma zavedati, kaj prihaja na našo mizo, "- zaključite Petrini.
